Zakaj spimo?

Spanje je zagotovo ena najbolj skrivnostnih oblik človeškega vedenja. Že dlje časa dobro poznamo delovanje treh osnovnih življenjskih nagonov: po hrani, pijači in razmnoževanju. Četrti glavni biološki nagon, ki je skupen celotnemu živalskemu carstvu, nagon po spanju, pa se znanosti izmika že tisočletja. Spanje se zdi nespameten biološki pojav. Ko spimo, ne moremo nabirati hrane. Ne moremo se družit. Ne moremo najti partnerja in se razmnoževati. Ne moremo vzgajati in varovati potomcev.  In, kar je še huje, zaradi spanja smo izpostavljeni plenilcem. Zaradi vseh teh razlogov bi moral nastati močan evolucijski pritisk za preprečitev pojavitve spanja.

Dejansko obstaja za pojav spanja kopica različnih vzrokov. V telesu ni organa niti procesa v možganih, ki ga spanje ne bi optimalno krepilo (in ga pomanjkanje spanja ne bi usodno prizadelo). Različna odkritja v zadnjih 20 letih so pokazali, da evolucija ni naredila napake s stavritvijo spanja. To prinaša množico koristi za zdravje, ki smo jih, če želimo, deležni vsakih 24 ur.