Kako temperatura vpliva na spanje

Najprimernejša temperatura prostora v katerem spimo je med 16°C in 19 °C.

Da bi lahko ponoči dobro spali se mora temperatura telesnega jedra znižati za približno 1°C. Tako bomo lažje spali v premrzli kot v pretopli spalnici. Padec temperature se začne približno dve uri pred spanjem, kar sovpada s sproščanjem spalnega hormona melatonina. Okolijska svetloba in temperatura tako pomembno vplivata na raven melatonina in najprimernejši čas za spanje.

Telo se ohladi za spanje tako, da pošilja toploto stran od jedra. V tem  procesu cirkadiana ura pošlje signal za povečanje pretoka krvi v okončinah. Zato lahko nekateri ljudje zvečer čutijo toplejše roke in noge. Če se ponoči telesno jedro preveč segreje pogosto odkrijemo roke in noge, da lahko odstranimo toploto iz okončin.

Pogosto so naše spalnice ponoči pretople. Možgani so tako prikrajšani za naraven padec večerne temperature in ne prejmejo navodil za hlajenje telesnega jedra, ki omogoča naravno sprostitev melatonina. Poleg tega naša koža težko odstrani toploto, kar je potrebno, da bi se temperatura telesnega jedra ustrezno znižala in bi nastopil spanec.

Telesna temperatura ne vpliva le na začetek spanja, ampak tudi na kakovost spanja in čas, ki ga preživimo v različnih fazah spanja. Med REM spanjem  telo preneha s procesi za uravnavanje temperature, kot sta potenje ali drgetanje, zaradi česar smo bolj občutljivi na spremembe temperature okolja. Skladno s tem, previsoka temperatura v spalnici skrajša čas preživet v REM. fazi. Krajša REM faza negativno vpliva na imunski sistem, pa tudi na učenje, spomin in druge procese.

Medtem ko se prehladna spalnica ne šteje za tako škodljivo kot pretopla, lahko prenizka temperatura ponoči povzroči nelagodje in prav tako negativno vpliva na fazo REM.